7. VELIKONOČNA NEDELJA

»Razodel sem tvoje ime ljudem, katere si mi dal od sveta. Tvoji so bili, pa si jih dal meni.« (Jn 17,6)

Vsaka doba ima svoje značilne besede. Ena ključnih besed današnjega časa je komunikacija. Vsi želimo biti povezani, izmenjavati misli, občutke in izkušnje. Brez odnosov se človek hitro počuti osamljenega, praznega in odrezanega od življenja.
Današnji evangelij nam razkriva najglobljo povezanost – odnos med Jezusom in Očetom. Jezus dvigne oči proti nebu in moli.
S svojim življenjem je izpolnil Očetovo voljo in mu izkazal slavo. Sedaj se vrača k Očetu, vendar svojih učencev ne pušča samih. Zanje moli in jih izroča Očetovi ljubezni in varstvu.
Jezus govori tudi o odnosu med njim in verujočimi. Pravi: »Tvoje ime sem razodel ljudem.« Bog prihaja človeku naproti po Jezusu Kristusu. Po njem spoznavamo, da Bog ni oddaljen, ampak nas pozna, ljubi in spremlja. Naš odgovor na to ljubezen pa je vera in življenje po Božji besedi.Krščanska skupnost bo resnično živa le, če bo ostajala povezana z Bogom. Nobena zunanja organizacija ne more nadomestiti molitve, vere in medsebojne ljubezni. Kjer ljudje skupaj molijo, si odpuščajo in nosijo bremena drug drugega, tam raste pravo občestvo.
Jezus posebej prosi, da bi bili njegovi učenci eno. Prav edinost med kristjani je znamenje svetu, da Cerkev ni le človeška ustanova, ampak Božje delo.
Današnji svet pogosto pozna veliko informacij, a premalo pristnih odnosov. Zato je naloga kristjana, da postane človek miru, poslušanja in povezovanja.
Jezusova molitev nas danes vabi, da se vprašamo:
Ali živim povezan z Bogom?
Ali si vzamem čas za molitev?
Ali si prizadevam za edinost v družini, župniji in med ljudmi?
Ali po mojem življenju drugi začutijo Božjo dobroto?
Samo človek, ki ostaja povezan z Bogom, more zares povezovati tudi druge.