Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Enajst učencev se je odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovoril:  »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.
Mt 28,16–20

Odlomki Božje besede
na praznik SRT:
1. berilo: 2 Mz 24,3–8
2. berilo: Heb 9,11–15
evangelij: Mr 14,12–16.22–26

 

 

 

 

Kaj bo z mano?

 

Mati je pripovedovala: »Z dveletnim sinom sem šla na obisk k stari mami. Ko sva bila tam, je prišel uslužbenec iz trgovine in ji prinesel kosilo. Ko je prijazno pozdravil mojega sina, je še povedal, da ima sam osem otrok. »Osem otrok,« sem vzkliknila. »Svojega sina imam tako rada, da si ne morem zamisliti, da bi to ljubezen delila na osem otrok.«
Mož ji je odgovoril: »Ljubezen se ne deli, se množi!«1 Ljubezen je nekaj posebnega. In samo zato je Sveta Trojica nekaj posebnega. Zato je Bog kakor drugačen vodnjak. Bolj ko iz njega piješ, več vode je v njem.

Toda logika narave in sveta ni taka. Narava se sicer bujna in se širi, vendar se na koncu le bori za obstanek. Tudi človek je iz narave in zato se bojimo.

»Kaj bo z mano?« To vprašanje smo prinesli na svet. Otrok se po rojstvu globoko v sebi nezavedno sprašuje: »Kaj bo z mano?« Sem sam ali je še kdo?« »Bom preživel?« Narava ni dovolj, ljubeča navzočnost očeta in mame ter drugih, torej skupnost ga potegne iz tega spraševanja. To se še globlje zgodi pri krstu.

In kasneje v življenju ostaja ta strah, »kaj bo z menoj«. Ko z zaljubljenostjo na nov način »nekdo drugi« vstopi v naše življenje, se za nekaj časa umakne. In potem se ta v naše telo zapisani naravni »boj za obstanek« ponovno pojavi. V raznih oblikah. In kaj vse odrasli delamo, da bi »preživeli«. Pa si tega ne priznamo. Ali ni fovšija le eden od načinov, kako se borimo za obstanek?

Ko smo bili majhni in ko smo bili zaljubljeni, smo »vedeli«, da potrebujemo drugega. Kako to, da kasneje to pozabimo!? Odgovor je preprost. Zato, ker nismo Bog. Samo Bog se ne boji zase. Ne zato, ker je »car«, ker je sam vsemogočen, vseveden … Ne! Takega Boga smo si zamislili mi. Tudi v mnogih pobožnostih in religijah. In ker se nam je tak bog uprl, smo ga danes naredili za pozitivno energijo. Samo da si »pozitiven«, pa si že O.K. To je grob sodobne družbe in tudi zaraščen grob mnogih kristjanov.

Jezus je pokazal, da Bog ni tak. Toda pokazati in naučiti še ni dovolj. Zato naroči: »Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Človek ne more poznati Boga, dokler ne živi z njim. Tega pa se ne da »natankati« kakor na bencinski postaji. Lahko se le znajdeš v skupnosti treh Oseb, kakor se dojenček kar znajde v družini. In to je krst. Zato se kristjani pokrižamo. Pozitivno energijo lahko natankaš. Ljubezni pa ne moreš.

In če te življenje vedno bolj stiska, je to zate priložnost, da nehaš obiskovati bencinske postaje. Tam ne boš dobil odgovora na mučno vprašanje.

župnik

 

 

 

1 Zgodbe kažejo novo pot, Ognjišče 2018, 97.

Arhiv oznanil ...

Vsak človek je svet zase; vanj lahko stopimo po mostu ljubezni.

Walter Goes  vir...

Povečaj

Poslovili smo se od s. Darinke Bajec

 

 

Piberite si še druge prispevke in poglejte oddaje:
Darinka Bajec, na svidenje nad zvezdami! (Tinio Mamić)

oddaja na TVSLO pričevalci

 

POSLOVILI SMO SE OD SESTRE DARINKE BAJEC
V sredo, 18. januarja, je v jeseniški bolnišnici umrla s. Darinka Bajec (krstno ime Marija -Vislava). Od nje smo se poslovili včeraj, v soboto, na Brezjah. Hvaležni smo ji za vse, s čimer je zelo zaznamovala našo župnijo.
Rodila se je 28. maja 1924 v Skriljah Očetu Ivanu in materi Ani Krtelj. Osnovno šolo (1931–36) je obiskovala v Skriljah, na Blanci, v Sevnici in Št. Jakobu v Slovenskih goricah, gimnazijo v Mariboru 1936, končala v Ljubljani 1944. Nadaljevala je v šoli za umetno obrt (1948–52), potem v Beogradu, kjer je 1956 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost – za keramiko. Leta 1957 je postala redna članica Društva uporabnih umetnikov. Razstavljala je v sklopu Društva v Beogradu in Novem Sadu. Bila je na študijskem izpopolnjevanju v Stuttgartu 1957–58, v Parizu 1959–60, pozneje še v Švici in v Holandiji. Delala je v Mestnem muzeju v Ljubljani kot restavratorka, leta1961 je postala članica Društva likovnih oblikovalcev, v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah je vpeljala dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika in mozaik).

Skupaj z drugimi je razstavljala v Ženevi, Faenzi, Istambulu, Indiji, Rusiji in Kanadi, samostojne razstave pa je imela v Parizu, Kranju, na Bledu in v Radovljici. Leta 1973 je postala članica Akademije Tommaso Campanella. Poleg keramike je izdelovala mozaike po načrtih prof. Vurnika. Njeni so mozaiki na cerkvenih pročeljih v Cerkljah in na Brezjah. Izdelala je mozaike za nagrobne spomenike na Žalah, v Repnjah, Radovljici, Begunjah. Tudi v naših župnijah nam govorijo njene umetnine v kapelici na Prelovcah, na cerkvi v Kamnjah in Skriljah ter mnogo drugih izdelkov. Za ljubljansko stolnico je napravila jaslice iz keramike. Kot šolski pripomoček pri verouku je izdelala modele za jaslice. Za škofijsko kapelo v Kopru je leta 1962 napravila Križev pot v reliefu iz žgane gline.
Več kot 30 let je z rodno sestro redovnico s. Pavlo živela v Skriljah. Hvaležni smo ji za vse, kar nam je v teh letih dala s svojim življenjem in ustvarjanjem. Naj bo odslej naša priprošnjica v nebeški lepoti.
(Iz: župn. arhiv Kamnje; osebni podatki; Rojs-Zorec, Šolske sestre sv. Frančiška)