Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

V petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj Judeje in Heród četrtni oblastnik Galileje, njegov brat Filip pa četrtni oblastnik Iturěje in Trahonítide ter Lizánija četrtni oblastnik Abilene in ko sta bila vélika duhovnika Hana in Kajfa, je v puščavi prišla Božja beseda Janezu, Zaharijevemu sinu. Prehodil je vso jórdansko pokrajino in oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov.
Lk 3.1–3

Odlomki Božje besede
na tretjo adventno nedeljo
1. berilo: Sof 3,14–18a
2. berilo: Flp 4,4–7
evangelij: Lk 3,10–18

 

 

 

 

Ko vse govori proti

Neki kralj je moral malo pred svojo poroko nenadno odpotovati. Minevali so dnevi in tedni in leta, a glasu o njem ni bilo. Zaročenka ga je čakala. Ni izgubila upanja. Nekatere prijateljice so ji s hlinjenim sočutjem govorile: »Nesrečnica. Kaže, da je tvoj dragi nate popolnoma pozabil.« Besede so jo bolele in večkrat se je potem v samoti zjokala.

Po enem takih težkih dni je šla spet brat njegovo zadnje pismo. V njem ji je obljubil, da ji bo vedno ostal zvest. Besede so pomirile njeno srce in njen duh je ostal spokojen. Odločila se je in potrpežljivo čakala. Čez leta se je kralj res vrnil. Začudeno je vprašal bodočo ženo: »Kako je mogoče, da si mi tako dolgo ostala zvesta?« »Kralj moj,« mu reče, »imela sem tvoje pismo in verjela sem ti.«

Lepa pravljica pač, porečete. In vendar je to zgodba življenja med nami. Nekateri so življenje raje vzeli v svoje roke in si začeli graditi bolj zanesljivo kraljestvo, čemu bi izgubljali čas …

Z vero je podobno, kot je z ljubeznijo med možem in ženo. Hočem imeti vsaj nekaj od svojega življenja, ko me že zaveza z njim ali njo več ne izpolnjuje. Nekateri pa na sebi doživljajo boleče opazke, hlinjene izraze vernosti, tudi jok, pomisleke in razočaranja. Vendar gredo še enkrat prebrat pismo. In njegova beseda se dotakne srca in duh najde drugačen mir. Upanje se začenja porajati, ne veš, kako, in prav, ko ti vse okoli tebe govori proti. To ni mir, ki te pusti na kavču. To je mir, ki te spravi na pot. Vera je pot!

Znova te vabim na pot. Ne išči več takojšnjih rešitev. To je smisel adventa. Ne delaj več načrtov, kakšen želiš postati in se spremeniti za letošnje praznike niti za čas po misijonu. Pusti, da se ljubezen prečiščuje. Pusti, da te Gospod preseneti. Ne veš, zakaj je moral oditi za toliko časa. Ne veš, zakaj te je pustil čakati. Toda napisal ti je pismo.

Zanimivo je, kako evangelist ob nastopu Janeza Krstnika našteva najprej nekatere oblastnike, vplivneže, velike duhovnike. Ti so raje vzeli življenje v svoje roke. K Jordanu pa prihajajo tisti, ki se jim zdi, kakor da se jim življenje ni uresničilo. Zdi se jim, kakor da svet obvladujejo drugi. Toda pripravljeni so stopiti na pot. Zato se Kristus ni pojavil na televiziji, na javnih soočenjih, na univerzah, niti v templju. Jezus začenja pot med tistimi, ki niso nehali ljubiti in upati. Naj te ne zapelje navidezna moč okolice. Zdi se, kot da ima moč. Toda življenja ne more dati. Vendar sredi puščave teče Jordan, tam je življenje, tam je glas vpijočega v puščavi. Zato se ne boj, če ni vse tako, kot si pričakoval. Pojdi še enkrat brat pismo.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

 Med seboj se morate pozdravljati, ker ste živi templji božji. Če pozdravljamo zidane kapele, kipe in svete podobe, zakaj bi se med seboj ne pozdravljali?

sv. Vincencij Pavelski   Vir ...

Povečaj

Logotip svetega leta

 

 

 

 

Logotip jubilejnega leta usmiljenja

Logotip za izredno sveto leto usmiljenja je izdelal p. Marko Ivan Rupnik DJ.

Logotip je narejen kot stilizacija vstalega Kristusa, ki se mogočno spušča v predpekel, v kraljestvo smrti, da bi našel izgubljenega Adama in Evo. Podoba je teološko večplastna in se navdihuje ob številnih patrističnih besedilih, predvsem pri poeziji sv. Efrema Sirskega.

Gre za eno najbolj razširjenih velikonočnih podob prvega tisočletja, ki jo najdemo, med drugim, na grobu sv. Cirila v Rimu. Na njej se v velikonočni skrivnosti razodeva izpolnitev učlovečenja, ki za človeka pomeni odrešenje. Kristus vzame nase vso človeško naravo in zato ne vstane od mrtvih sam, temveč z vsem človeštvom, z Adamom. Preko svojega izpraznjenja (kenoze), trpljenja in smrti se Božji Sin poistoveti z mrtvim Adamom, da bi lahko vstopil v njegov grob. Kot vstali Gospod prebije zapahe vhoda v kraljestvo smrti in jih zmagovalno pohodi. Hudič se je namreč posluževal strahu pred smrtjo, da bi človeka obdržal v suženjstvu greha, Kristus pa te zapahe prevrne, tako da se za nas razodenejo kot pot v življenje.

Prizor sovpada s podobo Dobrega pastirja, ki gre iskat izgubljeno ovco in si jo naloži na ramena z vso očetovsko ljubeznijo. Ta izgubljena ovca je Adam, ki se je zaradi greha skril pred Bogom in se zatekel v grob. Kristus pa se kot Dobri pastir napoti za to ovco, se pravi za mrtvim človekom, najde ga v grobu, ga obudi in vzame na ramena, da ga povede k Očetu. Oče je namreč tako vzljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi našel upornega, izgubljenega, mrtvega človeka. Usmiljeni Oče želi, da se Sin dotakne mrtvega človeškega mesa z Očetovo ljubeznijo, ki more prav tega človeka obuditi in preobraziti v Božjega otroka. Ko se človeka dotakne Božje usmiljenje, se njegovo življenje spremeni.

Tako pride do srečanja med Adamom in novim Adamom, Kristusom. Bližina obličij želi izraziti prav usmiljenje Boga Očeta, ki pošlje svojega Sina, da bi bil kot človek solidaren z vsakim človekom, da bi ga odrešil in prenovil. Zato se tudi njuna pogleda srečata oziroma postaneta eno samo oko. Bog se v svojem Sinu privadi gledati tudi z Adamovim očesom in Adam se zaradi prejetega usmiljenja nauči gledati sebe, druge in svet z Božjimi očmi. Adam odkrije svojo podobnost z novim Adamom, z Gospodom. Stari Adam je odrešen, ker v novem Adamu odkrije Očetovo usmiljenje. Vsak človek tako v Kristusu odkrije svojo človeškost, svojo poklicanost, saj v Njegovem pogledu zre Očetovo ljubezen.

Ta prizor je obdan z modrim svetlobnim sijem, ki se v koncentričnih krogih razvije v vse temnejšo modrino. S tem je na eni strani poudarjena temina oblasti smrti, se pravi noč greha, ki jo Kristusova luč razkroji. Po drugi strani pa je prav zaradi simbolne polkrožne oblike izpostavljena tudi skrivnost neprodorne Božje ljubezni, ki se je razodela v Kristusovi božje-človeškosti. Ta ljubezen nam je blizu kot Očetovo usmiljenje, obenem pa se skriva v nedoumljivih globinah Svete Trojice.

Na levi strani logotipa je napis: "Usmiljeni kakor Oče".

Pripravila Nataša Govekar, Centro Aletti, Rim