Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas je bila svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj hočeš od mene, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.«
Jn 2, 1-5

 

Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo:
Neh 8,2–10
1 Kor 12,12–30
Lk 1,1–4; 14–21

 

 

 

Nedelja verskega tiska

Središče naše vere je Kristus. Rojeni, križani, vstali, živi Kristus, ki je svojim učencem naročil: Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu!

Krščanstva ni brez občestva, ki veruje v Kristusa, in ne brezoznanjevalcev, ki z besedo in zgledom širijo veselo oznanilo.

K temu smo poklicani vsi krščeni: vse Božje ljudstvo s papežem, škofi, in duhovniki.

Seveda oznanjevalci sejejo v veter, če ni ljudi, ki imajo odprta ušesa in srca. Mednje spadamo tako kristjani, ki želimo svojo vero globlje spoznavati tudi s pomočjo medijev, kakor ljudje, ki (še) niso (ali niso več) kristjani, vendar je Kristusovo oznanilo namenjeno tudi njim.

Pri oznanjevanju se lahko opremo tudi na sredstva družbenega obveščanja: na časopise (npr. Družino), revije (npr. Ognjišče, Naša družina, Božje okolje, Mavrica …), radio (npr. Radio Ognjišče), televizijo (npr. Exodus), spletne portale (npr. Aletheia.si, Biblija.si, Druzina.si, Ognjisce.si, tudi Časnik.si, Domovina.si, Župnija Kamnje … in še na vrsto drugih spletnih dveri in orodij, ki jih – vsaj starejši – bolj slabo poznamo in zato neradi uporabljamo.

Na začetku oznanjevanja so se Jezusovi učenci najprej obračali k svojim bratom – judom. Pavel in Barnaba sta Kristusov nauk prva približala poganom, kar je pomagalo, da se je hitro razširil, se zakoreninil po vsem svetu in slednjič potrkal tudi na naša vrata.

V zadnjih desetletjih narašča število tistih, ki Kristusa ne poznajo ali ga nočejo poznati. Ohladila se je tudi vera mnogih, ki so bili krščeni. Še več: nekoč je bilo mogoče prosto oznanjati po vaseh in trgih, po strehah in celo na Areopagu, kakor pravi Sveto pismo, danes pa predvsem v družinah, pri verouku, v cerkvah in pri – pogrebih.

Drugače je z mediji. Številni, ki danes niso več pripravljeni poslušati Božje besede javno ali v cerkvah, so še vedno odprti za poslušanje na skrivnem: za primerno knjigo, Sveto pismo na spletu, verski portal na računalniškem zaslonu … predvsem pa za prepričljivo vsakdanje  človeško ravnanje in krščansko življenje verujočih.

Mediji imajo lastno govorico, posebno metodo, žal pa tudi lastno ceno. In prav slednja, naročnina, je ena izmed glavnih težav  verskega tiska.

Sicer pa, kaj pomagajo dobri mediji, dobri časopisi, revije, radio, televizija, spletni portali ali spletne dveri, če ni odprtih in odzivnih, lačnih in žejnih bralcev, poslušalcev in gledalcev! Zato se delavci pri sodobnih sredstvih družbenega obveščanja, zlasti verskega, trudijo, da bi bolje pritegnili, glasneje nagovorili, bolje vzgojili in primerno nasitili čim več sedanjih in prihodnjih uporabnikov.

Toda verski časopisi, kakršna sta Družina in Ognjišče, morajo imeti primerne prostore, usposobljene časnikarje in zunanje sodelavce, primerna tehnična sredstva (računalnike, prenosnike ali tablice, vozila za delo na terenu), usposobljene oblikovalce, zanesljivo tiskarno, prevoznike in/ali poštne infrastrukturo, predstavnike v župnijskih uradih ali v zastopnikih za verski tisk – kar vse veliko stane. Čim nižje so njihove naklade, toliko večje so finančne zagate.

Časnikarji so seveda tudi ljudje, družinski očetje in matere, ki živijo od kruha, ki ga ni brez plače. Zato je skrb za pridobivanje novih ali ohranjanje starih naročnikov zelo pomembna za vsak medij. Pri verskem pa tudi za uspeh oznanjevanja.

Nikogar ni mogoče prisiliti k zvestobi, vendar se kristjani zavedamo, da smo vsi na isti barki. Nikogar ni, ki bi nam lahko pomagal – razen nas samih. Od zunaj ni finančne pomoči, od države prav tako ne, politika pa je že 70 let prislovično mačehovska do verskih sredstev obveščanja.

Zato je zvestoba verskemu časopisu, pa naj to hočemo ali ne, tudi oblika solidarnosti in dobrodelnosti. Kajti izpad enega verskega časopisa bi pomenil deset, dvajset, trideset družin brez službe in brez kruha. Zato ostanimo zvesti verskim medijem in pomagajmo iskati novih naročnikov, saj bomo tudi tako pomagali oznanjati evangelij, ki je naša skupna skrb.

Pavel Peter Bratina

 

 

Arhiv oznanil ...

 

 Molite lahko med delom. Delo ne ustavlja molitve, molitev pa ne prekinja dela. Za molitev je potrebno samo, da svoje misli povzdignemo k njemu.

sv. mati Terezija   Vir...

Povečaj

Navade utelešajo Kristusa

PredogledPriponkaVelikost
Navade-na primer....pdf228.34 KB

Advent 2015 – drobne kšččanske navade

Letos bomo za simbol vzeli stopala. Vabljeni, da na papirnato stopalo, ki bo na voljo v cerkvi, napišete vsaj eno drobno krščansko navado, ki jo želite doma vpeljati ali jo še bolj zavestno živeti (nekaj možnosti za pomoč). Na stopalo napišemo navado s svojimi besedami. Med devetdnevnico jih prinašamo v cerkev na kraj, kjer bodo stale jaslice.

 

 

To so drobne navade, ki pomagajo, da se Jezusovo življenje uteleša v naših vsakdanjih bojih. Ko veliko razmišljamo o muslimanih, se lahko zamislimo, kako oni skrbijo za drobne navade. Mi tega ne delamo zaradi poudarka na zunanjosti, ampak zaradi Boga, ki se je utelesil.

Na primer:

Prostor:
v glavni prostor bomo postavili križ, sveto znamenje;
Sveto pismo bomo dali na polico, k časopisom, daljincu  blagoslovljeno vodo ob vratih, namestili bomo kropilček k vratom spalnice;
Ob svetih časih (advent, post, velika noč) bomo imeli v dnevnem prostoru znamenje;
v spalnico ali umivalnico bom postavil znamenje listek, ki me bo spomnil, da začnem dan z jutranjo molitvijo;
na sveti večer bomo s kadilom in blagoslovljeno vodo blagoslovili prostore doma; 
»hladilnik« bomo lepili listke z »dobrimi novicami« (kaj sem danes dobrega slišal, doživel) …

Fant in dekle:
na zmenku si bova izmenjala blagoslov (križek);
skupaj moliva;
v času skupne hoje bova naredila preprosto zaroko (blagoslov para) …

Mož in žena:
odslej bova namenoma uporabljala trojček papeža Frančiška: besede prosim, hvala, oprosti;
Če dan si bova poslala SMS »Bog naj te varuje.« »S tabo sem« …;
Moža/ženo bom odslej zavestno pričakal/a z majhnim nasmehom;
določila si bova trenutke, ko moliva samo midva brez otrok;
enkrat na leto bova naročila sveto mašo za žive ali pokojne v družini;
zjutraj preden se razideva se blagosloviva s križem na čelo;
k maši bova šla skupaj in se usedla skupaj;
enkrat na mesec si bova vzela »zmenek«, čas samo za naju (vsak mesec eden poskrbi za to) …

Ko bodo otroci začeli odhajati, bova zavestno obnovila navade, ki sva jih imela prej.

Starši in otroci:
preden zarežemo nov hlebec/štruco kruha, naredimo z nožem čezenj znamenje križa;
umestili bomo versko znamenje v otrokovo sobo;
jed bomo blagoslovili vsaj s križem;
pri kupnem obedu odslej kratka molitev (npr. vsak teden drugi dežuren);
molil bom ob majhnem otroku – vsak dan, tudi če ne razume;
brali bomo SP zgodbe in pripovedi z nabožno vsebino;
otroka bomo večkrat pokrižali (zjutraj, zvečer, ob odhodu);
ko bo otrok začel dvomiti in se upirati, bomo mirno vztrajali pri navadah (čeprav brez sile, z odločnostjo);
ob nedeljah ne bomo več delali, kar ni nujno;
Ob prihodih in odhodih se bomo pozdravili;
pogosteje bomo uporabljali slovenske pozdrave »zbogom«, »bogdaj«, »dober dan«;
»sem s tabo« … (seveda z domačim narečjem) …

Zakaj, čemu? ...
Navade niso namenjene temu, da bi vero živeli le »iz navade«, le  »na zunaj«. Nasprotno. Navade nam pomagajo, da svojo vero lažje živimo. Nismo vedno enako spočiti, dobre volje, včasih dvomimo, drugič smo navdušeni, spet drugič se nam upira … V domačem okolju imajo navade globljo razsežnost, ker se dogajajo v okolju ljubezni in sprejetosti. Po drobnih navadah pa se Jezus med nami čisto zares uteleša. Njegovo življenje od znotraj deluje v nas.