Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Tisti čas je bila svatba v Kani Galilejski in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: »Vina nimajo.« In Jezus ji je dejal: »Kaj hočeš od mene, žena? Moja ura še ni prišla.« Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.«
Jn 2, 1-5

 

Odlomki Božje besede na naslednjo nedeljo:
Neh 8,2–10
1 Kor 12,12–30
Lk 1,1–4; 14–21

 

 

 

Nedelja verskega tiska

Središče naše vere je Kristus. Rojeni, križani, vstali, živi Kristus, ki je svojim učencem naročil: Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu!

Krščanstva ni brez občestva, ki veruje v Kristusa, in ne brezoznanjevalcev, ki z besedo in zgledom širijo veselo oznanilo.

K temu smo poklicani vsi krščeni: vse Božje ljudstvo s papežem, škofi, in duhovniki.

Seveda oznanjevalci sejejo v veter, če ni ljudi, ki imajo odprta ušesa in srca. Mednje spadamo tako kristjani, ki želimo svojo vero globlje spoznavati tudi s pomočjo medijev, kakor ljudje, ki (še) niso (ali niso več) kristjani, vendar je Kristusovo oznanilo namenjeno tudi njim.

Pri oznanjevanju se lahko opremo tudi na sredstva družbenega obveščanja: na časopise (npr. Družino), revije (npr. Ognjišče, Naša družina, Božje okolje, Mavrica …), radio (npr. Radio Ognjišče), televizijo (npr. Exodus), spletne portale (npr. Aletheia.si, Biblija.si, Druzina.si, Ognjisce.si, tudi Časnik.si, Domovina.si, Župnija Kamnje … in še na vrsto drugih spletnih dveri in orodij, ki jih – vsaj starejši – bolj slabo poznamo in zato neradi uporabljamo.

Na začetku oznanjevanja so se Jezusovi učenci najprej obračali k svojim bratom – judom. Pavel in Barnaba sta Kristusov nauk prva približala poganom, kar je pomagalo, da se je hitro razširil, se zakoreninil po vsem svetu in slednjič potrkal tudi na naša vrata.

V zadnjih desetletjih narašča število tistih, ki Kristusa ne poznajo ali ga nočejo poznati. Ohladila se je tudi vera mnogih, ki so bili krščeni. Še več: nekoč je bilo mogoče prosto oznanjati po vaseh in trgih, po strehah in celo na Areopagu, kakor pravi Sveto pismo, danes pa predvsem v družinah, pri verouku, v cerkvah in pri – pogrebih.

Drugače je z mediji. Številni, ki danes niso več pripravljeni poslušati Božje besede javno ali v cerkvah, so še vedno odprti za poslušanje na skrivnem: za primerno knjigo, Sveto pismo na spletu, verski portal na računalniškem zaslonu … predvsem pa za prepričljivo vsakdanje  človeško ravnanje in krščansko življenje verujočih.

Mediji imajo lastno govorico, posebno metodo, žal pa tudi lastno ceno. In prav slednja, naročnina, je ena izmed glavnih težav  verskega tiska.

Sicer pa, kaj pomagajo dobri mediji, dobri časopisi, revije, radio, televizija, spletni portali ali spletne dveri, če ni odprtih in odzivnih, lačnih in žejnih bralcev, poslušalcev in gledalcev! Zato se delavci pri sodobnih sredstvih družbenega obveščanja, zlasti verskega, trudijo, da bi bolje pritegnili, glasneje nagovorili, bolje vzgojili in primerno nasitili čim več sedanjih in prihodnjih uporabnikov.

Toda verski časopisi, kakršna sta Družina in Ognjišče, morajo imeti primerne prostore, usposobljene časnikarje in zunanje sodelavce, primerna tehnična sredstva (računalnike, prenosnike ali tablice, vozila za delo na terenu), usposobljene oblikovalce, zanesljivo tiskarno, prevoznike in/ali poštne infrastrukturo, predstavnike v župnijskih uradih ali v zastopnikih za verski tisk – kar vse veliko stane. Čim nižje so njihove naklade, toliko večje so finančne zagate.

Časnikarji so seveda tudi ljudje, družinski očetje in matere, ki živijo od kruha, ki ga ni brez plače. Zato je skrb za pridobivanje novih ali ohranjanje starih naročnikov zelo pomembna za vsak medij. Pri verskem pa tudi za uspeh oznanjevanja.

Nikogar ni mogoče prisiliti k zvestobi, vendar se kristjani zavedamo, da smo vsi na isti barki. Nikogar ni, ki bi nam lahko pomagal – razen nas samih. Od zunaj ni finančne pomoči, od države prav tako ne, politika pa je že 70 let prislovično mačehovska do verskih sredstev obveščanja.

Zato je zvestoba verskemu časopisu, pa naj to hočemo ali ne, tudi oblika solidarnosti in dobrodelnosti. Kajti izpad enega verskega časopisa bi pomenil deset, dvajset, trideset družin brez službe in brez kruha. Zato ostanimo zvesti verskim medijem in pomagajmo iskati novih naročnikov, saj bomo tudi tako pomagali oznanjati evangelij, ki je naša skupna skrb.

Pavel Peter Bratina

 

 

Arhiv oznanil ...

 

 Molite lahko med delom. Delo ne ustavlja molitve, molitev pa ne prekinja dela. Za molitev je potrebno samo, da svoje misli povzdignemo k njemu.

sv. mati Terezija   Vir...

Povečaj

Umrla je s. Pavla Bajec

S. Pavla (Darinka Vera) Bajec

je bila likovna umetnica, učiteljica in glasbenica. Z rodno sestro in redovnico s. Darinko sta ustvarili obsežen opus umetniških del za kapele, cerkve, pokopališke spomenike, zasebne hiše … S. Pavla je pripravila veliko načrtov za cerkvene paramente, restavrirala slike in kipe, po naročilu slikala potrete, risala božične in velikonočne voščilnice, izdelovala jaslice …
Rodila se je 23. maja 1921 v Skriljah. Leta 1943 je po maturi na učiteljišču vstopila v noviciat v Ljubljani in čez eno leto naredila začasne zaobljube, leta 1954 pa večne. Dve leti je poučevala v Marijanišču v Ljubljani. Ko je povojna oblast sestre razgnala, se je pričela njena z umetnostjo povezana življenjska pot. Najprej je v Ljubljani študirala violino in klavir in nato poučevala na glasbeni šoli v Šentvidu. Vendar je morala kot redovnica šolo zapustiti. Nato se je posvetila likovni umetnosti. Študiju slikarstva v Zagrebu je sledilo zelo ustvarjalno obdobje vse do pozne starosti. Najprej je ustvarjala v redovni hiši v Radovljici, nato pa več kot 30 let v domači hiši v Skriljah. Tu je poleg likovnega ustvarjanja doma otroke in mladino poučevala violino in blok flavto ter imela ustvarjalne delavnice.
Lani oktobra se je preselila v redovno skupnost na Brezjah in bila do zadnjega ustvarjalna – še na bolniški postelji je iz gline oblikovala kipce Marije in angelčkov. Odlikovala jo je delavnost, plemenita pozornost, hudomušnost. Večkrat je poudarjala, da je prava umetnost odsev Božje lepote.

 

 

 

 

 

Piberite si še druge prispevke in poglejte oddaje:
Darinka Bajec, na svidenje nad zvezdami! (Tinio Mamić)

oddaja na TVSLO pričevalci

 

POSLOVILI SMO SE OD SESTRE DARINKE BAJEC
V sredo, 18. januarja, je v jeseniški bolnišnici umrla s. Darinka Bajec (krstno ime Marija -Vislava). Od nje smo se poslovili včeraj, v soboto, na Brezjah. Hvaležni smo ji za vse, s čimer je zelo zaznamovala našo župnijo.
Rodila se je 28. maja 1924 v Skriljah Očetu Ivanu in materi Ani Krtelj. Osnovno šolo (1931–36) je obiskovala v Skriljah, na Blanci, v Sevnici in Št. Jakobu v Slovenskih goricah, gimnazijo v Mariboru 1936, končala v Ljubljani 1944. Nadaljevala je v šoli za umetno obrt (1948–52), potem v Beogradu, kjer je 1956 diplomirala na Akademiji za uporabno umetnost – za keramiko. Leta 1957 je postala redna članica Društva uporabnih umetnikov. Razstavljala je v sklopu Društva v Beogradu in Novem Sadu. Bila je na študijskem izpopolnjevanju v Stuttgartu 1957–58, v Parizu 1959–60, pozneje še v Švici in v Holandiji. Delala je v Mestnem muzeju v Ljubljani kot restavratorka, leta1961 je postala članica Društva likovnih oblikovalcev, v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah je vpeljala dva nova oddelka za delavno terapijo (keramika in mozaik).

Skupaj z drugimi je razstavljala v Ženevi, Faenzi, Istambulu, Indiji, Rusiji in Kanadi, samostojne razstave pa je imela v Parizu, Kranju, na Bledu in v Radovljici. Leta 1973 je postala članica Akademije Tommaso Campanella. Poleg keramike je izdelovala mozaike po načrtih prof. Vurnika. Njeni so mozaiki na cerkvenih pročeljih v Cerkljah in na Brezjah. Izdelala je mozaike za nagrobne spomenike na Žalah, v Repnjah, Radovljici, Begunjah. Tudi v naših župnijah nam govorijo njene umetnine v kapelici na Prelovcah, na cerkvi v Kamnjah in Skriljah ter mnogo drugih izdelkov. Za ljubljansko stolnico je napravila jaslice iz keramike. Kot šolski pripomoček pri verouku je izdelala modele za jaslice. Za škofijsko kapelo v Kopru je leta 1962 napravila Križev pot v reliefu iz žgane gline.
Več kot 30 let je z rodno sestro redovnico s. Pavlo živela v Skriljah. Hvaležni smo ji za vse, kar nam je v teh letih dala s svojim življenjem in ustvarjanjem. Naj bo odslej naša priprošnjica v nebeški lepoti.
(Iz: župn. arhiv Kamnje; osebni podatki; Rojs-Zorec, Šolske sestre sv. Frančiška)