Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

 In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.
Mr 8,32–35

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Mdr 2,12.17–20
2. berilo: Jak 3,16 – 4,3
evangelij: Mr 9,30–37

 

 

 

Za menoj

Svetemu škofu Martinu se je nekoč prikazal hudič, ki si je privzel podobo in obleko Kristusa. Začel ga je hvaliti, kako dober in uspešen svetnik je. Toda sveti Martin ga je hitro razkrinkal: »Ti nisi Kristus.« »Kako da ne? Kristus sem, ki te je odrešil in ti hoče dobro.« »Nisi! Lažeš in se pretvarjaš.« »Kako lahko rečeš kaj takega, mar me ne vidiš, da sem res Kristus?«  »Nisi Kristus, ker na tvojem telesu ni ran.« »Motiš se. Mar ne veš, da sem vstal od mrtvih in ran ni več?« »Ravno zato nisi pravi Kristus. Vstali Kristus ima pravo telo in na njegovem telesu so še vedno rane, poveličane rane.« Satan je bil razkrinkan in se je pobral ...

Tako kakor vstalega Kristusa lahko prepoznamo tudi njegovo Cerkev. Cerkev, ki je le duhovna, popolna, brez telesa in brez ran, ni resnična Cerkev. In hudič bi tudi danes rad predstavil tako Cerkev. Edino resnične Cerkve se namreč zares boji. Kajti njegovo telo smo. Krstiti se pa dajo takšni in drugačni. V cerkev hodimo takšni in drugačni.  Vodijo jo takšni in drugačni. A še vedno smo Cerkev, njegovo pravo vstalo telo.

Kristus se je poročil s Cerkvijo in z njo postal eno telo (celo meso), tako kot se mož poroči z ženo in z njo postane eno telo. Na začetku ima o njej svoje predstave, z leti jo lahko vzljubi takšno, kakršna je, polna pomanjkljivosti. Enako je z našo ljubeznijo do Cerkve.

Učenec Peter, vedno poln idej, hoče Kristusa poučiti. Ne more še sprejeti poraza, ki ga je Jezus napovedal. »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« (Mt 16,22). Peter vidi pred seboj človeško popolno Cerkev. Takšno, kakršno želi hudič. Kajti taka Cerkev ne potrebuje Kristusa, lahko deluje sama in kaže svojo popolnost, misleč, da bo s tem kazala na Boga. Takšni kristjani ne hodijo za Kristusom, ampak pred njim. Zato je Jezus tako nerazumljivo odločen: »Poberi se, za menoj, Satan!«

Mar ne sporoča Kristus danes tudi nam enako: »Za menoj!« Ne začni hoditi pred menoj. Tudi danes bi mnogi radi Cerkev po svoji predstavi in meri. Nekateri bi na drugi strani še kar naprej prikrivali njena sprevržena dejanja in jih zanikali: »To se ti nikakor ne sme zgoditi.« In tudi danes nekateri raje odidejo, kot so odšli učenci, kot je najbolj kruto odšel Juda Iškarijot. Kot so odšli zeloti, ker jih je Jezus politično razočaral in ni podprl njihove stranke.

Resnično Cerkev prepoznamo po tem, da ima rane. In samo taka, ranjena – Božja Cerkev – lahko razume človeka, ki je danes potolčen in v stiski. Peter je šele pozneje razumel, da bo Jezusov uspeh zelo drugačen od njegove predstave. In razumel je, da verovati pomeni hoditi za Kristusom.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Sem temna luč? varljiva luč? Žarnica brez stika. brez toka in tako ne izžarevam svetlobe? Z vsem srcem si prizadevajte, da boste svetla luč.

sv. mati Terezija   vir ...

Povečaj

Kaj prinašajo fatimski dogodki

 

 

Kaj prinašajo Fatimski dogodki?

Duhovna priprava na obisk milostnega kipa.
Besedila se bodo brala ob molitvi, najdete jih na župnijski spletni strani:
1. Fatima – šola molitve
2. Fatima – šola darovanja trpljenja in žrtev
3. Fatima – šola utrjevanja vere v posmrtno življenje

 

1.  Fatima– šola molitve

Berilo:Apd 1,12–14

Danes bomo premišljevali o tem, kako je Fatima podvodstvom angela miru inMatereMarije zatri fatimske pastirčke,Lucijo, Frančiška in Jacinto,terpo njih zaves svet postala šola molitve.

Sv. Luka v Apostolskih delih poroča, kako so seučenci po Jezusovem vnebohodu z Oljskegore vrnili v Jeruzalem in so skupaj zJezusovo materjo Marijo enodušno vztrajali v molitvi.Tako so se dobro pripravili na prihod SvetegaDuhanabinkoštni praznik (prim. Apd 1,12–14). Vhvalospevu zapraznik Marije, matere Cerkve, duhovnik moli:»Ko so apostolipričakovali tvojega obljubljenegaDuha, je[Marija]svojemolitvepridruževala prošnjamučencev in tako postala vzornicaCerkve, ki moli.«Lahko si mislimo, kako popolnaje bilamolitevv nazareški Družini, v kateri so živeliJezus, Marija in sv. Jožef. Kot poveličana vnebesih jenaša priprošnjica, h kateri sezzaupanjem zatekamo.

Fatimaježetakoj od začetka zelo povezana zmolitvijo. Letos jeravnostolet, odkar sejefatimskim pastirčkom,Luciji, Frančišku in Jacinti, trikrat prikazal angel miru. Pri prvemprikazanju, spomladi 1916, jih jenaučil posebno molitev, prav tako pri tretjem v jeseni. Obemolitvi jemolil znjimi in jim naročil, naj ju redno molijo. Pri drugem prikazanju poleti jih jepovabil:»Molite! Mnogomolite! Presveti Srci Jezusa in Marije imata z vami načrteusmiljenja. Stalno darujte Najvišjemu molitve in žrtve!«Prva angelova molitev jezeloapostolska, saj v njej prosimo zatiste, ki neverujejo, ne molijo, ne upajo in Boga neljubijo.Pastirčki so prosili predvsem zaspreobrnjenjegrešnikov.

Pri vseh šestih Marijinih obiskih leta 1917 jezelo naglašena molitev rožnegavenca.Žetakojpri prvem, 13. maja 1917, je Marija obljubilapastirčkom nebesa, zaFrančiška paje posebejnaglasila, dabo moral zmoliti še veliko rožnih vencev. Pri vsakem prikazanju jevsemnaročila, naj vsak dan molijo rožni venec. Žepriprvem prikazanju jepovedala namen temolitve:»Molitevsakdan rožni venec, dabosteizprosili svetu mir in konec vojne.«Bilo jenamreč sredi prvesvetovne vojne. Ko jih jeavgusta 1917 prostozidarski župan zadvadnizaprl, so tudi tam, skupajzdrugimi jetniki, molilirožni venec. Pri zadnjem prikazanju, 3.oktobra1917,je BožjaMati povedala, dajeGosparožnega venca. Naročila je:»Šenaprejvsakdan moliterožni venec.«

Zmolitvijo rožnega vencain premišljevanjem posameznih skrivnosti je tesno povezanoobhajanje petih prvih sobot, ki sta gaDevicaMarija in Jezus posredovala sestriLuciji, znaročilom, najgarazširi med ljudi, karjim bo pomagalo do zveličanja in do svetovnega miru.Marija ponovno naglaša molitev zaspreobrnjenjegrešnikov in odpuščanjegrehov. Tudi vmolitvi, ki joje naročilapastirčkom med tretjimprikazanjem, 13. julija1917, in jo molimo povsaki desetki rožnega venca, prosimo zaodpuščanje grehov in večno zveličanje, šeposebejtistih, ki so najbolj dalečod Boga in so v nevarnosti večnega pogubljenja.Dne19. avgusta1917 je Marija pastirčkom zžalostnim izrazom naročila:»Molite, veliko molitein delajtežrtvezagrešnike.Velikoduš namrečgre v pekel, kerni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval inmolil zanje.«

Predposameznimi Marijinimi prikazanji so se navzoči ljudje, ki so bili vedno bolj številni,obračali napastirčke, najprosijo Marijo zlastizaozdravljenje bolnikov in spreobrnjenjegrešnikov.Lucija je teprošnjeposredovala Mariji, ki jih jevečinoma uslišala.

Medzgledi uspešne molitve, ki jih je sestraLucijazapisala, navedimo dva:

»Nekega dneje v sobo bolnegaFrančiška vstopilaneka ženskaizkraja Casa Velha[kázavélja], imenovalasejeMarijana.Bilajezeložalostna,kerjenjenmožnapodilsinaodhiše.Prosilajezamilostspravemedočetominsinom.Frančišekjije odgovoril:‘Boditemirni!Kmalubomšelvnebesa,inkobomprišeltja,bomnašoGospoprosilzatomilost.’

NadanFrančiškovesmrtijesintiste ženskedrugičprosiločeta zaodpuščanje.Kogajeprosilprvič,gajeočezavrnil,ker sinnihotel sprejetinjegovihpogojev.Zdajje sinprivolilvvse,karjeočezahteval,inmir sejevrnilvtistohišo.«

Drugzgled:»KJacinti jeprišel neki mož, ki jejokal kakorotrok. Dobil je poziv, da mora navojsko, doma paje imel bolno ženo v postelji in tri majhne otroke. Prosil jezaozdravljenježeneali zapreklic poziva. Jacinta gaje povabila, naj znjo moli rožni venec. Potem mu jerekla:'Nejokajte! Marijaje tako dobra!Zanesljivo vam bo dalamilost, zakatero prosite.'

Ni pozabilanamoža. Nakoncu rožnega vencajezanj vselej zmolilazdravamarijo. Čez nekajmesecev je prišel s svojo ženo in zotroki, dase zahvali Mariji zaobeprejeti milosti. Zaradivročine, ki jo jeimel pred odhodom, jebil oproščen vojaškeslužbe, njegovo ženo paje Marijačudežno ozdravila.«

Iz naših družin jeskorajpopolnomaizginila molitev. Fatima jeklickredniin poglobljenimolitvi,zlasti k molitvi rožnega venca.Bogje navezal svojo milost in naše zveličanje namolitev. Po Fatimi namJezus danes oznanja:»Spreobrnite se, kajti nebeško kraljestvo sejepribližalo«(Mt 4,17). Angel in Marija nas vabita:»Molite, mnogo molite!«

 

2 šola darovanja trpljenja in žrtev

Ko so prinesli Mati Marija in sv. Jožef Dete Jezusa vtempelj, ga je starček Simeon vzelvnaročje,Mariji pa jeprerokoval:»Glej, tajepostavljen v padec in vstajenjemnogih vIzraeluin v znamenje, ki se mu nasprotuje – patudi tvojo lastno dušo bo presunil meč–, daserazodenejomisli izmnogih src«(Lk 2,34–35). S Sinom je trpela tudi Mati, in sicer od bega vEgipt predHerodom, ki jehotel Dete umoriti, pa vsedo Kalvarije, kjer jesvojegaSinadarovalazarešitev človeštva. S tem je prispevalak odrešenju človeškega rodu, ki ga je izvršilnjen Sin zvelikonočno skrivnostjo svojega trpljenja, smrti in vstajenja. Kristus tega prispevkazanaše odrešenje sicer nipotreboval, agajehvaležno sprejel. Tudi sv. Pavel piše, dadopolnjuje v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to vprid njegovemutelesu,ki je Cerkev«(Kol1,24).

Karjeizvrševala Marija in nadrugačen način sv. Pavel, angel miru inBožja Mati učitafatimske otrokein po njih tudi nas. Pri drugem prikazanju, poleti 1916, je angel povabilpastirčke:»Stalno darujteNajvišjemu molitve in žrtve!Ob vsaki priložnosti, kadar morete,darujte Bogu žrtev v zadoščenje zagrehe, s katerimi galjudje žalijo, in kotprošnjo zaspreobrnjenegrešnikov.Predvsem sprejmite in vdano prenašajte trpljenje,ki vam gabo poslalGospod.«Ko jim je angel pri tretjem prikazanju podelil mistično obhajilo,je dejal:»Vzemitetelo in pijtekri Jezusa Kristusa, ki ga nehvaležni ljudjestrašno žalijo. Zadoščujte zanjihovezločinein tolažite svojegaBoga.«

Žepri prvem obisku, 13.maja1917, je Marija vobliki vprašanja prosila pastirčke:»Ali sehočete darovati Bogu, da bosteprenašali vse trpljenje, ki vam ga bo poslal, v zadoščenje zagrehe, s katerimi galjudje žalijo, in kot prošnjo zaspreobrnjenjegrešnikov?«Ko je

najstarejšavidkinjaLucija v imenu vseh pritrdilno odgovorila,je Marija dejala:»Morali bosteveliko trpeti, toda Božja milost bo vaša moč.«

Restrijefatimski otroci niso več imeli mirnega brezskrbnega pastirskega življenja. Kdorjebral kakšno od knjižic, ki popisujejo življenje teh otrok, je lahko ugotovil,koliko križev jih jedoletelo in kako so jih zBožjo pomočjo znali darovati zaspreobrnjenjegrešnikov in vzadoščenje zanjihovegrehe. Tudi sami so si nalagali prostovoljnežrtve. Najstarejšo vidkinjoLucijo, ki jenajbolj trpela, je Marija pri drugem prikazanju potolažilazbesedami:»Neizgubljaj poguma!Mojebrezmadežno Srce bo tvoje pribežališče in pot, ki tebo vodilakBogu.«Lahko si mislimo, koliko so ti otroci pri sedmih, devetih in desetih letih trpeli, ko jihje 13. avgusta 1917 ugrabil prostozidarski župan in jih zadvadni zaprl. Vsetrpljenjesodarovali zlasti kot žrtev za spreobrnjenjegrešnikov in v zadoščenje zagrehe, storjenezoperMarijino brezmadežno Srce.

Marija je pri tretjem prikazanju pastirčke povabila:»Žrtvujte sezagrešnikeinpogosto recite,posebno kadar napravitekakšno žrtev: O Jezus, toje izljubezni do tebe, zaspreobrnjenjegrešnikov in v zadoščenje zagrehe, storjenezoperMarijino brezmadežno Srce.«

Pri četrtem prikazanju, 19. avgusta 1917, jih je Božja Mati spodbudilak molitvi inžrtvovanjuzbesedami:»Molite, veliko molitein delajte žrtvezagrešnike. Veliko dušnamrečgre vpekel, kerni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.«K sprejemanju trpljenja inizvrševanju žrtev so pastirčke spodbujale tudi zadnje Marijine besede pri šestem prikazanju

13.  oktobra1917:»Naj ljudjenežalijo večBoga,našega Gospoda, ki ježezelo žaljen.«Lucija o svojem trpljenju takole poroča:»Moj očeje bil zdrav, krepak človek, ki šeglavobolani poznal.In v manj kot štiriindvajsetih urah gajehudapljučnicanenadomaspravila vvečnost. Čutilasem takoveliko bolečino, da semmislila, dabom tudi jazumrla. On jebiledini, ki mi jeizkazoval prijateljstvo, ko so mev družini obtoževali, in samo on meje branil.Umaknila sem se v svojo sobo in ječala:'Moj Bog, moj Bog! Nikoli si nebi mislila, dalahkopošlješ toliko trpljenja. Toda trpim izljubezni do tebe, v zadoščenje zagrehezoper Marijinobrezmadežno Srce, zasvetega očeta in zaspreobrnjenje grešnikov.'«

Kakogorečiso bili pastirčki pri reševanju grešnikov zanebesa, kažeta naslednja dva primera.Nekaj otrok dveh družin izkraja Moitaje beračilo od hišedo hiše. Ko so jih nekoč našipastirčki srečali, je Jacinta dejala: “Dajmo tem revčkom svojo malico zaspreobrnjenjegrešnikov!” Steklaje k njim in jim razdelila malico. Pastirčki so ševečkrat dali malico temrevnim otrokom. Zaradi tegaso bili sami lačni. Uživali so želod, a so iskalitakšnega, ki jebilbolj grenak, daso prispevali zaspreobrnjenjegrešnikov večjo žrtev.

Ko so seigrali pri vodnjakuLucijinih staršev, jimje Jacintina mati prinesla nekajgrozdov izsvojega vinograda, ki jesegal prav do vodnjaka. Jacintaje tedaj predlagala:»Nejejmo jih,darujmo to žrtev zagrešnike.«Potem je vsasrečnahitro nesla grozdje drugim otrokom, ki soseigrali naulici.

Vsi se srečujemo zrazličnim trpljenjem. Trpljenjeje bilo, jein bo do konca časovglavniproblem človeštva. Nemoremo ga popolnoma odpraviti, lahko galajšamo.Predvsem jepomembno, dagaosmislimo, kakor so gav Marijini šoli osmislili preprostifatimski pastirčki.Kristjaniv trpljenju ne gledamo lenekaj negativnega.Hodimo zaKristusom, ki jepred namiin zanas nosil križin nasnanjem odrešil. Posnemamo MaterMarijo, ki je svoje trpljenjepridruževalaKristusovemu trpljenju in tako postala vzornicavseh, ki se darujejo. Česvojetrpljenjepridružujemo Marijinemu in Jezusovemutrpljenju ter gatako z ljubeznijo darujemo,dobi veliko odrešenjsko vrednost. Kakorfatimski pastirčki tudi mi lahkorešujemo ljudi zavečno življenjepri Bogu.

 

3. Fatima– šola utrjevanja vere vposmrtnoživljenje

Evangelij: Lk1,26–38

V evangelijih je vseusmerjeno v večnoživljenjepri Bogu, ki jenaš končni cilj. S tem sevedanaš bližnji ni pozabljen, saj našekrščansko življenjeurejaBožja zapoved ljubezni do Boga indo bližnjega. V tej usmerjenosti naBoga in v tesnipovezanosti znjim se odlikuje DevicaMarija, ki jebilaizbranazaBožjo mater. Dogodki v zvezizučlovečenjem in rojstvomOdrešenika, ki jih v prvem in drugem poglavju popisujeevangelistLuka, to dokazujejo.

Pomislimona angela Gabriela, ki oznani Jezusovo spočetje in rojstvo, in na angele, ki so predpastirji peli:»SlavaBogunavišavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu povolji«(Lk 2,14).

Čepravje bila Marija Jezusova mati in učiteljicaterji je bil Jezus pokoren(prim.Lk 2,51), jebilatudi njegova prvainnajodličnejša učenka.

Fatimskidogodki so takoj od začetka in vseskozi vodili k tesni povezanosti zBogom inrazodevanju dejstvanebes. Angel in nebeška Gospasta pogled pastirčkov usmerilav večnost.Obeangelovi molitvi nas združujetazBogom. Žeprva molitev je v tem pogledu zelo nazornain poučna:»MojBog, verujem vate, molim te, upam vatein teljubim nadvse.«Marija jepriprvem prikazanju pastirčkom razodela:»Sem iznebes.«Zagotovila jim je, dabodo prišli vnebesa.Lucija je poznejepovedala:»Notranje veselje, ki sem gatedaj občutila, je bilonepopisno.«Žesv. Pavelje rekel, da»oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce niprišlo, kar jeBogpripravil tistim, ki galjubijo«(1Kor2,9).

Lucija jezaradivedno večjega trpljenjapri drugem prikazanju prosilaMarijo, naj jihvzame vnebesa. Marija jeodgovorila, da bo Frančiška in Jacinto vzela kmalu,Luciji pa jepoverilaživljenjsko nalogo: širjenje češčenja brezmadežnega Marijinega Srca. Tistemu, ki se booklenil tepobožnosti, jeobljubilazveličanje.

Po vsaki desetki rožnegavenca s fatimsko molitvijo prosimo zazveličanje vseh ljudi:»OJezus, odpusti nam našegrehe, obvaruj nas peklenskega ognja in privedi vnebesa vse duše,posebno šetiste, ki so najbolj potrebne tvojega usmiljenja.«

Tudi videnje pekla v prvem delu tretje skrivnosti jeimelo tanamen, danasusmeri v nebesa.Lucija jepojasnila:»Tovidenjeje trajalo samo trenutek. Hvala naši dobrinebeški Materi, kinas je vnaprej pripravilazobljubo, danas bo pripeljala v nebesa [v prvem prikazanju]. Če nebi bilo tako, mislim, da bi umrli od strahu in groze.«

Tudi pobožnost do Marijinegabrezmadežnega Srcahoče privesti ljudi v nebesa. Marija je vdrugem delu skrivnosti rekla:»Videli ste pekel, kamor gredo dušeubogih grešnikov. Dabi jihrešil, hočeBognasvetuvpeljati pobožnost do mojegabrezmadežnega Srca.«BrezmadežnoMarijino Srce častimo predvsem s posvetitvijo (izročitvijo) in zadoščevanjem temu Srcu, karje posebej naglašeno pripobožnosti petih prvih sobot.Direktorij za ljudskepobožnosti inbogoslužjemed izrazepobožnosti do Marijinega Srca uvršča:»posvetitev posameznihvernikov, družin, redovnih skupnosti in narodov; zadoščevanje zmolitvijo,premagovanjem,deli usmiljenja; pobožnost petih prvih sobot v mesecu«(št. 174: CD 102).

ČeščenjebrezmadežnegaMarijinegaSrca nas moravoditi do prenove življenja, zato ni le enaizmed pobožnosti. Ko jebil papežBenedikt XVI.maja1910 naPortugalskem, je11. majavglavnem mestuLizbonadejal:»Sporočilo, odgovorFatime, v bistvu nemeri narazličnepobožnevaje, ampak natemeljni odgovor, to jestalno spreobračanje, pokora, molitev in triBožje kreposti: vera, upanje in ljubezen.«Vseto nas pripravlja navečno življenjev nebesih, vdružbi zBogom, DevicoMarijo, angeli in svetniki.

Zarešitevljudi zavečnost staJezusin Marija ponudilaobhajanje petih prvih sobot, prikaterem jenajbolj poudarjeno zadostilno sveto obhajilo. Polegtega spadak prvosobotnipobožnostizakrament sprave, molitev rožnega vencain 15 minut premišljevanja eneali večrožnovenskih skrivnosti,das tem delamo Mariji družbo– vse to z namenom zadoščevanjaMarijinemu brezmadežnemu Srcu.

Poglejmodva primera, kikažeta, kako so bili fatimski pastirčki usmerjeni na večnost.Predenje Jacinta šlav bolnišnico, jeLucijirekla:»Samošemalo, pa pojdem vnebesa!Tiostaneštu,daboš ljudem povedala,dahočeBogvpeljatina svetupobožnostdoMarijinegabrezmadežnegaSrca.Koboprišelčas,datopoveš,seneskrij.Povejvsemljudem,danamBogdeli milosti po Marijinem brezmadežnem Srcu,naj jih prosijo pri njej. JezusovoSrcehoče, daob njemčastimo tudi Marijino brezmadežno Srce; naj jo prosijo zamir, saj ga jeBognjej izročil. O,kobimoglavsrcihvsehljudivžgati ogenj, kigoriv mojihprsihinkimenavdajas takoveliko ljubeznijodo JezusovegainMarijinegaSrca!«

Predense jeJacintin bratFrančišek 4. aprila 1919 poslovil s tega sveta, muje Jacinta naročila:

»Izročimnogo mojih pozdravov Jezusu in Mariji in reci jima, dazaspreobrnjenjegrešnikovin v zadoščenje brezmadežnemu Srcu Marijinemu rada trpim vse, kar bostahotela.«

KatekizemKatoliške Cerkvenas takoj nazačetku uči, daje Bog»ustvaril človeka, dabiganaredil deležnega blaženosti Božjega življenja«.Fatima jasno pričuje zaobstoj Boga, DeviceMarije, angelov in svetnikov. Dogodki vFatimi so najprej dokaz, daBogbiva in nas ljubi.

Trije fatimskipastirčki so ob trikratnem srečanjuzangelom leta1916 in šestkratnemprikazanju Marije leta 1917 izkustveno doživeli srečanje z Božjim svetom. Naj nam vsajnekajtega posreduje tudiprihod Marije romaricev našo župnijo [k nam]in nam utrdi vero vposmrtno življenjepri Bogu. Ko bomo ob njenem obisku v naši župniji njej in po njejnjenemu Sinu izročili inposvetili našo župnijo, jobomo prosili, naj posreduje pri Boguzanas,dabi se vsi zveličali.