Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Prišla je tudi neka uboga vdova in je vrgla dva novčiča, to je en kvadrant. Tedaj je poklical k sebi svoje učence in jim rekel: »Resnično, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla več kot vsi, ki so metali v zakladnico.« Vsi so namreč vrgli od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega uboštva vse, kar je imela, vse, kar potrebuje za življenje.«
Mr 12,42–44

Odlomki Božje besede
na 33. nedeljo med letom:
1. berilo: Dan 12,1–3
2. berilo: Heb 10,11–14.18
evangelij: Mr 13,24–32

 

 

 

 

Kako lahko življenje dam?

V teh dneh se tako ali drugače spominjamo svetega Martina. Živel  je v 4. stoletju. Je prvi svetnik, ki ni bil mučenec. Do tedaj so kot svetnike častili tiste, ki so dali življenje za Kristusa. Bistvo mučeništva pa ni mučenje, temveč »dati življenje«.

Kako lahko dam življenje? Kristus poučuje apostole, jih posvari pred »dolgimi oblekami«, častihlepjem, religiozno pozunanjenostjo, lakomnostjo … in pokaže na vdovo. Dala je življenje, ker je dala »vse, kar potrebuje za življenje«.

Martin je kot vojak, kot iskalec in kot škof pokazal, kako lahko daš življenje, ne da bi te mučili in ubili. Kristus ne potrebuje herojev. Tudi danes ni treba, da bi v cerkvi častili »narodne heroje«. Preden so mučenci doživeli nasilno smrt, so dali življenje »znotraj«, na skritem, kakor obe vdovi iz današnjih odlomkov.

Marsikdo bi z mečem in na konju odrezal del svojega plašča in ogrnil berača. Toda vsak s tem dejanjem ne bi razodel Kristusa. V tem je skrivnost, kako lahko daš svoje življenje. Vdovi sta dali vse: prva preroku Eliju in druga v tempeljsko zakladnico, iz čistega zaupanja. Njuna vera je bila izenačena z življenjem.

Mučenec brez mučeništva torej lahko postaneš tudi ti. In to prav v teh časih, ki so za kristjane v marsičem precej podobni tistim 4. in 5. stoletja, časom sv. Martina. Cerkev takrat ni bila več preganjana od zunaj, pač pa od znotraj. Med kristjani se je razširilo arijanstvo in postalo celo večinski nauk. Trdilo je, da je bil Kristus samo človek, ne pa tudi pravi Bog. Danes se to lahko kaže v življenju nas kristjanov. Boga priznamo, da je. Glede Kristusa pa bi se marsikateri kristjan ob preganjanju odločil drugače.

Če si kristjan in v tebi tudi zares živi Kristus, se bo po tebi prej ali slej tudi razodel drugemu. Kdor je noseč, rodi. Kdor ni noseč, se lahko še tako trudi, vendar rodil ne bo. Če imaš Kristusovo življenje, ga lahko daš. In daš ga lahko, kjer koli si. In lahko niti ne veš, da si ga dal. Vdova tega takrat še ni vedela. Kristus je vedel. Morda doživljaš svojo pot, kot ona, da v življenju nisi nič posebnega naredil, nič velikega daroval. Morda si veliko pričakoval tudi od svoje vere, od skupnosti, pa si veliko od tega pričakovanja izgubil. Morda ti je ostalo le malo. Nikar ne poskušaj še tega zadržati. Daj, in v tebi se bo razodelo Jezusovo življenje.

Kamor koli te je življenje postavilo v tem hitro spreminjajočem se svetu, tam lahko svoje življenje daš. In dva novčiča sta tvoja preteklost in prihodnost. Lahko ju poskušaš zadržati, lahko pa ju daš. »Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.«

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Kdor se odloči delati dobro, ne sme pričakovati, da mu bodo zaradi tega spravljali kamenje s poti, temveč mora biti pripravljen, da mu še kakšen kamen naprtijo na hrbet.

Albert Schweitzer  vir ...

Povečaj

ŠLI SMO OBISKAT „PERKMANDELCA“

Vsega lepega je enkrat konec. Zato smo v soboto 24. maja pripravili končni izlet za vse otroke iz programa Popoldan na Cesti. Ker program izvajamo na 8 različnih lokacijah (Cesta pri Ajdovščini, Ajdovščina, Kamnje, Pivka, Ilirska Bistrica, Vrhpolje pri Vipavi, v Vipavi in na Slapu pri Vipavi) se je izleta udeležilo 72 otrok, njihovih staršev in prostovoljcev, ki so tekom celega šolskega leta pomagali pri pripravi in izvedbi programa. 

Začeli smo v zgodnjih dopoldanskih urah, ko smo se vsi skupaj dobili na avtobusni postaji v Ajdovščini. Pot smo nadaljevali do Idrije, kjer so nas prijazno sprejeli vodiči pred vhodom v Antonijev rov. Najprej smo si ogledali kratki film, kjer nam je škrat „Perkmandelc“ predstavil zgodovino živega srebra in ostale rude. Po skupinah po 15 udeležencev smo nato odšli v rov. Predstavitev rova je bila za otroke nekaj zelo zanimivega. Skozi zgodovino rudnika smo videli različne vloge rudarjev. Predstavitev je bila zelo doživeto izpeljana, saj so nas ves čas spremljali razni zvočni in svetlobni efekti in seveda trkanje škrata. Za nekatere otroke je bil to malce strašljiv občutek, saj se je marsikateri otrok bal, da bo škrata srečal kje na poti. Po končanem ogledu smo vsi skupaj odšli na ogled naravnega kraškega Divjega jezera. Največje veselje pa so doživeli na kopališču ob Beli, kjer so se skoraj vsi vrgli v ledeno mrzlo Belo, naj poudarim, da nihče od otrok ni imel s sabo ne kopalk, ne brisače. Dan je zelo hitro minil in že je bil čas, da se vrnemo nazaj v dolino. Glede na odzive otrok in njihovih staršev, se jim je izlet zdel zelo zanimiv in poln novih doživetij. Mi pa smo se oddahnili, da je dan minil brez zapletov, za kar smo se vsi skupaj zahvalili našemu edinemu Vodji, ki nam je pomagal, da smo se srečno in varno pripeljali nazaj domov.

Ob tej priliki bi se rada zahvalila našim zvestim donatorjem, ki nam vsako leto pomagajo pri pripravi izleta. To sta Fructal iz Ajdovščine in pekarna Brumat iz Nove Gorice. Hvala za vašo nesebično pomoč.

Verjamemo, da bomo z enakim veseljem in enakim zadovoljstvom izpeljali tudi poletni tabor v Soči, ki je pred nami. V dobro otrok in v zadovoljstvo njihovim staršem se bomo tudi naprej trudili, da otrokom omogočimo lepo otroštvo brez skrbi in polno lepih doživetij.

Veliko lepega nas še čaka ...

Tatjana Rupnik