Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

 In Peter ga je potegnil k sebi in ga začel grajati. On pa se je obrnil, pogledal po učencih in pograjal Petra: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.
Mr 8,32–35

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Mdr 2,12.17–20
2. berilo: Jak 3,16 – 4,3
evangelij: Mr 9,30–37

 

 

 

Za menoj

Svetemu škofu Martinu se je nekoč prikazal hudič, ki si je privzel podobo in obleko Kristusa. Začel ga je hvaliti, kako dober in uspešen svetnik je. Toda sveti Martin ga je hitro razkrinkal: »Ti nisi Kristus.« »Kako da ne? Kristus sem, ki te je odrešil in ti hoče dobro.« »Nisi! Lažeš in se pretvarjaš.« »Kako lahko rečeš kaj takega, mar me ne vidiš, da sem res Kristus?«  »Nisi Kristus, ker na tvojem telesu ni ran.« »Motiš se. Mar ne veš, da sem vstal od mrtvih in ran ni več?« »Ravno zato nisi pravi Kristus. Vstali Kristus ima pravo telo in na njegovem telesu so še vedno rane, poveličane rane.« Satan je bil razkrinkan in se je pobral ...

Tako kakor vstalega Kristusa lahko prepoznamo tudi njegovo Cerkev. Cerkev, ki je le duhovna, popolna, brez telesa in brez ran, ni resnična Cerkev. In hudič bi tudi danes rad predstavil tako Cerkev. Edino resnične Cerkve se namreč zares boji. Kajti njegovo telo smo. Krstiti se pa dajo takšni in drugačni. V cerkev hodimo takšni in drugačni.  Vodijo jo takšni in drugačni. A še vedno smo Cerkev, njegovo pravo vstalo telo.

Kristus se je poročil s Cerkvijo in z njo postal eno telo (celo meso), tako kot se mož poroči z ženo in z njo postane eno telo. Na začetku ima o njej svoje predstave, z leti jo lahko vzljubi takšno, kakršna je, polna pomanjkljivosti. Enako je z našo ljubeznijo do Cerkve.

Učenec Peter, vedno poln idej, hoče Kristusa poučiti. Ne more še sprejeti poraza, ki ga je Jezus napovedal. »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« (Mt 16,22). Peter vidi pred seboj človeško popolno Cerkev. Takšno, kakršno želi hudič. Kajti taka Cerkev ne potrebuje Kristusa, lahko deluje sama in kaže svojo popolnost, misleč, da bo s tem kazala na Boga. Takšni kristjani ne hodijo za Kristusom, ampak pred njim. Zato je Jezus tako nerazumljivo odločen: »Poberi se, za menoj, Satan!«

Mar ne sporoča Kristus danes tudi nam enako: »Za menoj!« Ne začni hoditi pred menoj. Tudi danes bi mnogi radi Cerkev po svoji predstavi in meri. Nekateri bi na drugi strani še kar naprej prikrivali njena sprevržena dejanja in jih zanikali: »To se ti nikakor ne sme zgoditi.« In tudi danes nekateri raje odidejo, kot so odšli učenci, kot je najbolj kruto odšel Juda Iškarijot. Kot so odšli zeloti, ker jih je Jezus politično razočaral in ni podprl njihove stranke.

Resnično Cerkev prepoznamo po tem, da ima rane. In samo taka, ranjena – Božja Cerkev – lahko razume človeka, ki je danes potolčen in v stiski. Peter je šele pozneje razumel, da bo Jezusov uspeh zelo drugačen od njegove predstave. In razumel je, da verovati pomeni hoditi za Kristusom.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

 

Sem temna luč? varljiva luč? Žarnica brez stika. brez toka in tako ne izžarevam svetlobe? Z vsem srcem si prizadevajte, da boste svetla luč.

sv. mati Terezija   vir ...

Povečaj

Simboli božiča - sv. Efrem Sirski

Odkrivanje adventnih in božičnih simbolov pri cerkvenih očetih

(Iz knjige: Nataša Govekar, Božič z mozaiki p. M. I. Rupnika in ateljeja Centra Aletti, Ognjišče 2009.)

V mesecu Kanonu (december-januar), ki skriva
seme pod zemljo,
je vzbrstel iz maternice
klas življenja.

V mesecu Nisanu (marec-april), ko kali
seme na zraku,
se je sam vsejal
snop v zemljo.

Požela in požrla ga je smrt v šeolu,
toda zdravilo življenja, kije bilo v njem skrito,
ga je razparalo.
(...)
Iz naročja Device
je kot iz skale pognalo seme,
iz katerega je prišla letina.

(...)
 Edini pravi Klas
 je dal kruh,
nebeški kruh,

 brezmejen.
(...)

 Seme, ki je ostalo
za tri dni vsejano,
se je vzpelo in napolnilo
žitnico življenja.

(iz božičnih himn cerkvenega očeta sv. Efrema Sirskega)

»Kruh življenja, je rekel Gospod, sem prav jaz, ki sem se iz nebeških višin spustil v nižine, da bi po meni svet imel življenje. Oče je poslal mene, breztelesno Besedo, in Marijino naročje me je sprejelo kot rodovitna zemlja slastno pšenično zrno. In glej, zdaj me duhovniki s svojimi rokami prinašajo na oltarje. Aleluja!«

(darovanjski spev v minoritskem bogoslužju)