Vremenska napoved
Ajdovšcina

ŽUPNIJA KAMNJE
Kamnje 52
5263 Dobravlje
(05)368 80 20

Vedno aktualno

Prijava

Župnija Kamnje in Črniče

Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu; ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo dveh oblek. In govoril jim je: »Kjer koli stopite v hišo, ostanite tam, dokler ne odidete od ondod. In če vas kak kraj ne sprejme in vas ne poslušajo, pojdite od tam in v pričevanje zoper nje otresite prah s svojih nog.«
Mr 6,8–11

Odlomki Božje besede
na naslednjo nedeljo:
1. berilo: Jer 23,1–6
2. berilo: Ef 2,13–18
evangelij: Mr 6,30–34

 

 

 

Brez prtljage

Sveto mater Terezijo iz Kalkute so nekoč vprašali: »Zakaj na tvojem obrazu vedno sije nasmeh?« Svetnica jim je tiho odgovorila: »Ker moje roke brišejo veliko solz.«

Česa takega zlepa ne zaslediš v današnjih duhovnih receptih. Da bi si omogočil nasmeh na obrazu, moraš delati predvsem na sebi, se duhovno izpopolnjevati, pravijo moderni »oznanjevalci« sreče. Morda tudi kristjani k maši ali k molitvi pristopimo s tem glavnim namenom: da bi bolj izpopolnili sebe. Toda vse to lahko postane duhovna lastnina, odvečna prtljaga. Medtem pa roke, ki brišejo solze, zarišejo globlji nasmeh v gube našega obraza.

V tem smislu lahko razumemo Jezusovo naročilo apostolom: »naj razen palice ne jemljejo s seboj ničesar …« Palica je že od Mojzesa naprej znamenje, da deluje Bog, ne mi. Škofje imajo pri oznanjevanju palico, ki jih spominja, naj ne oznanjajo sebe. Biti duhovno izpopolnjen je zelo nevarna prtljaga. Ob njej se takoj ustrašimo zase. Ko ni duhovnega uspeha, ko mladi in otroci ne gredo po željenih poteh, ko v veri ne doživljamo več nekdanje potrditve, nas to ne zbliža z Bogom, ampak se začnemo spraševati, kaj delamo narobe.

Duhovna izpopolnjenost pride potem. Ni v naši lasti niti pod našim nadzorom. Je sad! Jezus jim v tem Markovem odlomku ni naročil, naj ozdravljajo. In ker niso bili navezani na uspeh, so »izgnali veliko hudih duhov in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravili«. Je sad rok, ki brišejo solze drugim.

Morda tudi ti danes doživljaš duhovni neuspeh. Morda ga doživljaš pri svojih domačih, morda v okolici ali pa kar pri sebi. Zato ne pozabi na Jezusovo naročilo: Ko doživite neuspeh, pojdite od tam in si otresite prah z nog. Ne dovoli, da te usmerja bodisi uspeh bodisi neuspeh. Naj ostane le palica.

Mati Terezija je imela na obrazu veliko gostih gub. Ne nasedaj duhovnostim, ki ti obljubljajo gladko, srečno in nasmejano kožo. Ne bodi navezan na lastno prtljago. Dovoli rajši, da Kristus uporabi tvoje roke. In ob svojem času se bo med tvoje gube zarisal globlji nasmeh.

župnik

 

 

Arhiv oznanil ...

Poznam moč, ki jo ima pokorščina, da naredi lahke stvari, ki se na prvi pogled zdijo nemogoče.

sv. Terezija Avilska    vir...

Povečaj

Bojan in Sara Doljak

 

SARA IN BOJAN DOLJAK MED NAMI

»Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru!« S tem nas sporočilom bosta v soboto nagovorila Bojan in Sara Doljak. Živita v Logatcu, Bojan je po rodu iz Grgarja. Lepo vabljeni ne samo poročeni, ampak vsi starši in drugi  v soboto, 14. januarja, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Kamnjah. Povej naprej in povabi še prijatelje.

KDO STA BIJAN IN SARA?

Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.

Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj - ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi - za zmeraj, do zadnjega vdiha - je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.

Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj "po sili razmer", se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.

Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.

Sara in Bojan Doljak